top of page

Izvor skrbnega pregleda

Evropska uredba o trgovini z lesom (EUTR) je najboljša praksa po vsem svetu! .... in še vedno ima vrzeli, o katerih bi morali vedeti. To vam olajša lastno oceno obstoječe ponudbe za dobavo lesa z dokumenti o skrbnem pregledu. Torej  nato se lahko odločite za občinsko naročilo za ali proti, podate argumente ali pridobite dodatne informacije. Upoštevajte tudi, da je bila evropska skrbnost doslej na voljo samo za les, ne pa tudi za druge materiale, ki se uvažajo v EU. To ne pomeni, da ga drugi materiali ne potrebujejo vsaj toliko, le da je les bolje nadzorovan.

​​​​ EUTR z VPA in kaj urejajo

 

Namen evropske uredbe o trgovini z lesom EUTR je zagotoviti, da v Evropo ne pride noben nezakonito posekan les.

​

Evropska unija želi s kompleksnim sistemom, Evropsko uredbo o lesu (EUTR), preprečiti trgovanje s čezmerno izkoriščanim lesom v Evropi. Evropski predpisi o lesu (EUTR) z uredbo FLEGT in skrbnostjo so zelo zapleten sistem, vendar precej ambiciozen po vsem svetu.

 

V evropski uredbi FLEGT so z državami, ki uvažajo les v Evropo, podpisane tako imenovane sporazume o prostovoljnem partnerstvu (VPA) . V bistvu to sprva ni nič drugega kot izjave o nameri držav, da se bodo obnašale v skladu z zahtevami EU. Vendar "sporazumi" VPA niso pravno zavezujoče pogodbe, ki bi pomenile kazni ali kaj drugega. Vendar to ne pomeni, da lahko les v Evropsko unijo uvažajo le države s "sporazumi" o VPA.
 

Namen tistih držav, ki podpišejo sporazum o VPA, je seveda možnost prednostnega sodelovanja v trgovini z Evropo. V Pogodbi o partnerstvu z Indonezijo, na primer, člen 13 (tržne spodbude) navaja (ohlapno prevedeno):

 

„Ob upoštevanju svojih mednarodnih obveznosti Unija spodbuja ugoden položaj na trgu Unije za lesne proizvode, ki jih zajema ta sporazum. Natančneje, ta prizadevanja bodo vključevala ukrepe za podporo: (a) politike javnih in zasebnih naročil, ki priznavajo in zagotavljajo trg za dobavo zakonito pridelanih lesnih proizvodov; in (b) ugodnejšega dojemanja proizvodov z dovoljenjem FLEGT na trgu Unije trg«.
 

Dejanski nadzor, vključno z vsemi potrebnimi stroški, poteka v sami EU, v posameznih državah EU. Ti morajo izvajati tako imenovano uredbo o skrbnem pregledu .


Sporazum o VPA

​

 

Sporazumi VPA so izjave o nameri in ne nadzora


Evropska uredba FLEGT (ec.europa.eu/environment/forests/flegt.htm) od partnerskih držav, ki želijo dobavljati les v EU, zahteva, da sklenejo tako imenovane „prostovoljne sporazume o partnerstvu FLEGT (VPA)“. Sporazumi VPA so izjave o nameri držav izvoznic.

 

»Prvi sporazum o sodelovanju je bil podpisan z Gano, nato z Republiko Kongo, Kamerunom, Indonezijo, Srednjeafriško republiko, Liberijo in Vietnamom. EU je zaključila pogajanja s Hondurasom in Gvajano. »Trenutno potekajo pogajanja s Slonokoščeno obalo, Demokratično republiko Kongo, Gabonom, Laosom, Malezijo in Tajsko. Indonezija je prva država na svetu, ki je začela izdajati dovoljenja FLEGT 15. novembra 2016. "Dovoljenja FLEGT izdajajo organi za izdajo dovoljenj, ki so neodvisne organizacije, registrirane pri Ministrstvu za okolje in gozdarstvo države dobaviteljice" (www.euflegen)

 
Malezija je bila ena prvih držav (od leta 2007), ki je začela pogajanja o prostovoljnem partnerskem sporazumu (VPA) z EU. Pogajanja o sporazumu o partnerstvu med Malezijo in EU so najbolj dolgotrajna pogajanja o sporazumu o sodelovanju med Malezijo doslej, deloma zaradi zapletenosti političnega položaja Malezije. Vendar pa so pogajanja v limbu od konca leta 2014, medtem ko EU čaka na signal Malezije, da je pripravljena nadaljevati pogajanja, ki vključujejo državo Sarawak.

​

  • Sporazumi o partnerstvu v partnerstvu so bili sklenjeni tudi z državami, za katere je znano, da je delež nezakonito posekanega lesa v proizvodih lahko razmeroma visok (npr. Kongo, Vietnam, Gana, vključno z nekaj Indonezije).

​

  • Po drugi strani pa obstajajo države, s katerimi sploh ni bilo mogoče doseči sporazuma o sporazumu o partnerstvu v partnerstvu, kjer še vedno poteka množično krčenje gozdov, na primer Brazilija.

 

  • Obstajajo pa tudi države, s katerimi ni sporazumov o sporazumih o partnerstvu v partnerstvu, vendar v katerih danes ne poteka krčenje gozdov (npr. Urugvaj).

 

  • Tako VPA dejansko malo povedo o tem, kako visoko je tveganje za krčenje gozdov v državi.

 

  • VPA ne pomeni, da bo čezmerno izkoriščanje v zadevni državi v prihodnosti izključeno.

​

  • VPA ne preprečujejo vstopa lesa iz starih gozdov v EU. Namenjeni so le ureditvi, da v Evropo ne pride noben nezakonito posekan les.

 

  • V VPA „nezakonito posekan“ običajno pomeni le, da v Evropo ne sme priti noben les, za katerega država ni izdala NOBENE koncesije za sečnjo. V mnogih državah pa država podeljuje koncesije za sečnjo v primarnem gozdu, kot so Malezija, Indonezija, Kongo, Brazilija, Rusija itd.

​

  • VPA bi moral tudi urediti in načeloma bi morali pristojni organi preveriti tudi, ali je na poti prišlo do mešanja z nezakonito posekanim lesom. Kako natančno to izvajajo v praksi, ni opisano, le to je treba potrditi z uradno podpisanimi dokumenti.

 

 

VPA NI "dokument, da je vse v redu"
 

Zavedati se je treba, da so sporazumi o partnerstvu v partnerstvu namenjeni predvsem olajšanju dostopa do evropskega trga za države, ki imajo z Evropo sklenjene sporazume o sporazumih o sodelovanju. Dostop do tukaj je povezan z bistveno manj pogoji. Prav to je razlog, zakaj države s tropskimi gozdovi, kot so Kamerun, Gana, Indonezija, Malezija, Kongo, Liberija, Srednjeafriška republika, Vietnam itd., podpišejo sporazume o sporazumih o partnerstvu v partnerstvu.
 

VPA dokumenti so vse prej kot "vse OK dokumenti" ... brez kontrol morda celo včasih nasprotno.

​

Na primer, z okoljskega vidika sprva ni jasno, zakaj naj javni organ raje oglašuje les iz Konga (z VPA) ali Indonezije (z VPA) (glej članek o trženju v posameznem VPA) kot les iz Urugvaja ( brez VPA) zaradi VPA.   
 

Z vidika tistih občin, ki želijo še naprej pridobivati les iz teh regij, je pomembno poudariti, da VPA pod nobenim pogojem ne bi mogla "zamenjati" kontrol (naključni pregledi s potrebno skrbnostjo) v Evropi (glej kontrole DD). Vse občine, ki še vedno želijo še naprej uporabljati tropski les iz teh regij, bi morale tukaj same dobiti več jasnosti.

 

 

Za informacije o sporazumih VPA, VPA držav prebrati (www.eufglich.efi.int/home). Odločite se o prejšnjih VPA   
 

 

​

​
 

​​skrbnost  


Dejanski nadzor EUTR poteka v posameznih državah EU. Ti morajo izvajati in upoštevati tako imenovani predpis o skrbnem pregledu. Evropska uredba o skrbnem pregledu je edinstvena po vsem svetu in jo je treba posnemati tudi v drugih delih sveta, predvsem pa v drugih skupinah surovin! ... Ni pa (še) gotovo.  
 

Za skrbnost mora vsak uvoznik v Evropsko unijo predložiti sistem skrbnega pregleda, s katerim mora dokazati, da je zmanjšal tveganje, da je les iz nezakonitih virov ali prekomernega izkoriščanja vsebovan v pošiljkah, ki jih prvič vnese v Evropsko unijo.

 

Treba je opozoriti, da zaloge, ki so bile prvič uvožene v EU in se zdaj uvažajo in izvažajo znotraj evropskih meja prek državnih meja, niso več predmet potrebne skrbnosti.

WCMC (World Conservation Monitoring Council) UNEP vsakih šest mesecev objavi preglede predpisov EU o lesu. Čeprav ti temeljijo le na vprašalnikih, torej na koncu na samoocenah posameznih držav, je teh nekaj dosedanjih rezultatov vseeno zelo razkrivajočih.


Glede na poročilo WCMC »Pregled preverjanj pristojnega organa EU o lesu, julij - december 2018, so vse države EU v tem poročevalnem obdobju pregledale skupno 805 uvoznikov iz skupno več kot 127.500 uvoznikov v EU (tab. 1.1). To je < 0,6 % vseh uvoznikov v Evropsko unijo. Od teh samo 805 preverjenih uvoznikov, večina NI imela ustreznega sistema potrebne skrbnosti.

​

Glede na poročilo WCMC so imele Belgija, Estonija, Finska, Latvija, Luksemburg, Švedska, Anglija 50 - 100 % uvoznikov nima ustreznega sistema skrbnega pregleda. Številne države, kot so Bolgarija, Hrvaška, Grčija, Madžarska, Islandija, Lihtenštajn, Litva, Portugalska, Romunija in Slovaška, sploh niso poročale ali uvozniki so bili pregledani, vendar niso bili prijavljeni rezultati, kar govori samo zase. Nemčija, Italija in Romunija so vzele največje število vzorcev v Evropi, vendar sta le Nemčija in Italija poročali o rezultatih.


Tudi v Nemčiji 47 % preverjenih uvoznikov ni imelo ustreznega sistema skrbnega pregleda. To bi lahko pomenilo, da bi lahko vsak drugi m3 lesa, uvoženega v Nemčijo iz držav zunaj EU, prišel iz nevarnih virov.

Kot sklep iz poročil WCMC je treba (žal) povedati, da skrbni pregled (še) ni mogel zagotoviti, da noben nezakonito posekan les ne bo prišel v Evropo.


Opozorjene vrzeli v evropskem sistemu skrbnega pregleda so usodne za evropske predelovalce, saj tudi če delujejo po najboljši veri, lahko to (!) na koncu pomeni, da za les še vedno uporabljajo nezakonito posekan les, pol - končnih izdelkov in lesnih izdelkov ni mogoče izključiti.

​

 

Izkrivljanje konkurence in vrzeli zaradi nedoslednega izvajanja potrebne skrbnosti v Evropi

 

Različne države v Evropi imajo v skladu z evropsko uredbo o lesu različna tveganja in njihovi organi uporabljajo različne standarde . 


Zato se uporaba EUTR v posameznih državah zelo razlikuje, kar pomeni, da se določeni obsegi uvažajo le v izbrane države, "ker v preostali Evropi tega blaga ni več mogoče uvažati v skladu z EUTR" (DG Wood Spletna stran).»Neenakomerno izvajanje EUTR vodi v premik potencialno nezakonito posekanega lesa v države z nižjimi standardi. Uvoz nezakonito posekanega lesa je mogoče učinkovito preprečiti le, če vse vpletene države ustvarijo enake okvirne pogoje« (GD Holz).

Problematično je tudi, da ko je les, uvožen v EU, vključno s tropskim lesom, prvič dan na trg EU prek vstopne države, se nič ne preverja glede zakonitosti v trgovini znotraj Evrope. Če na primer les prihaja iz Belgije in Nizozemske, kjer se tropski les prevaža v večja čezmorska pristanišča (npr. Rotterdam) prispe in je bil pregledan, se z njim lahko trguje v Evropi brez kakršnih koli omejitev. Zlasti usodno je, da na takšnih vstopnih točkah v Evropo nihče (Belgija) ali le nekaj (1/3) uvoznikov (Nizozemska) ni uspelo dokazati ustreznega sistema skrbnega pregleda v letu 2018.

 

Velik delež lesnih izdelkov, uvoženih v Belgijo in na Nizozemsko, se ponovno izvozi (prim. Eurostat), predvsem znotraj Evrope. EU bi morala posebno pozornost nameniti vročim točkam vstopa v EU (prim. statistiko zunanje trgovine EU). Posebna previdnost je potrebna tudi pri izdelkih, pri katerih vrsta lesa ni več prepoznavna, na primer energijski les ali plošče, kot je vezan les. Kako naj bi pri vezani plošči iz Kitajske lahko carinik ali nadzorni organ ugotovil, ali so na plošči tudi dele ogroženih drevesnih vrst? Sploh ne.
Problem lažnih izjav.


Strokovnjak z inštituta Thünen v intervjuju na spletni strani "Gozdna kulturna dediščina" zveznega ministrstva za prehrano in kmetijstvo kaže, da "občasno" prihaja do "napačnih deklaracij" tropskega lesa, ki prihaja na evropski trg.

​​

​​

​​

Članek in slika, Bruckner in Strohmeier, 2021. Za vsebino so odgovorni avtorji. Literatura in poročila WCMC Literatura navaja les iz Hierja ali iz samega WCMC  www.unep-wcmc.org

 

Zaključek
​
Tako kot prej je pri uvozu lesa, zlasti iz tropskih držav v Evropsko unijo, preprosto še vedno velika negotovost. Vsak naročnik se mora vprašati, ali ima to negotovost  želi vstopiti. Ali pa bi se raje zanašal na les, ki je enostaven za uporabo, kar dokazuje s certifikatom LOW CARBON TIMBER (LCT) resp. HOLZ VON HIER (HVH). 
bottom of page